Baby, I was born to lose.

Sama sem. Na pogled je vse OK. A nihče, prav nihče ne vidi tistih mojih od solza zamegljenih oči. Prav nihče ne vidi, da se izgubljam. Mogoče pa sem že izgubljena. A vendar tako dobro skrivam, da za trenutek mislim, da sem srečna.. Ampak ja, le za trenutek, ki ga takoj z naslednjim trenutkom ni več.

In prav nihče ne vidi ali pa noče videt, da ni vse tako kot je na pogled. Nikomur ni mar. Ker jaz sem itak Nina, ki ni nikoli na tleh, ki nikoli ne dobi slabe ocene, Nina, ki ni nikoli nesrečno zaljubljena…
In ja, vedno sem taka, ki se samo smeji, ki sploh ne ve, kaj pomeni bolečina pomeni, taka, ki samo hodi ven in dobi kar hoče. Pa vendar, se vprašaš kdaj, da mogoče le ni tako? Se vprašaš to, da tudi jaz vem kaj in zakaj so solze?
Misliš, da meni ni žal, ko nekoga nehote prizadenem in tega kasneje ne morem več popraviti?

Za kaj za vraga ne upam pokazat bolečine, hkrati pa se zavedam, da je edina bolečina ta, da ljudem ne zaupam preveč. Zakaj se predajam tistim, ki me ne marajo, ki me v bistvu dušijo in preprečujejo mojim sanjam, da bi postale resnične?
In zakaj vedno prizadenem tiste, ki jih imam rada?

Pizdo ej, kok boli.

Nobody knows

Nobody knows but me

That I sometimes cry

If I could pretend that I'm asleep

When my tears start to fall

I peek out from behind these walls

I think nobody knows

Nobody knows no